Kontaktirajte nas

Če imate kakršnokoli vprašanje, nam ga lahko posredujete preko spodnjega obrazca.


Vprašanje poslano.
?

Želite brezplačen promo dostop?

Sporočite nam, za katere predmete in razrede in brezplačen promo dostop vam bomo uredili v najkrajšem možnem času.

Zanima me predstavitev spletne podpore

Podatki poslani.

Piškotki

Spletna stran uporablja piškotke za spremljanje statistike obiska. Izberite opcijo »Nadaljuj« ali pa na tej povezavi izklopite njihovo uporabo.
Nadaljuj

22. april – svetovni dan Zemlje

OHRANIMO NAŠ PLANET

Svetovni dan Zemlje so na predlog senatorja in okoljevarstvenika Gaylorda Nelsona prvič obeležili leta 1970 v ZDA. Nelson je s praznikom Zemlje želel poudariti pomen čistega zraka in čiste vode po ekološki katastrofi, razlitju nafte leta 1969 v Santa Barbari v Kaliforniji. Dogodek je na ulice mest po ZDA privabil osupljivih 20 milijonov ljudi, kar je predstavljalo približno 10 % tedanjega prebivalstva države. Leta 1990 dan Zemlje postane mednarodno gibanje, ko okoljski aktivisti prosijo enega od prvotnih organizatorjev Denisa Hayesa, naj pripravi nov dogodek, ki bo osvetlil okoljske izzive, s katerimi se sooča naš planet. Danes svetovni dan Zemlje združuje milijone ljudi z vsega sveta, ki se zavzemajo za podporo okolju in poudarjajo nujne ukrepe, ki jih moramo sprejeti za rešitev našega planeta.

Svetovni dan Zemlje je tako postal vsakoletni dogodek, namenjen osvetlitvi resnih okoljskih problemov, s katerimi se soočamo, od podnebne krize, onesnaženja zraka in krčenja gozdov.

Dejstvo je, da se narava v pandemiji, ko je življenje zastalo, ni obnovila po pričakovanjih. Podatki namreč kažejo, da so globalne emisije CO2 zdaj celo na višji ravni kot pred pandemijo.

Letošnja tema svetovnega dneva Zemlje se tako glasi »Ohranimo naš planet«, pri čemer je poudarek na tem, da je od vsakega od nas odvisno, ali bomo obnovili Zemljo, in sicer ne samo zato, ker nam je mar za naravo, ampak tudi zato, ker na njej živimo. Vsi potrebujemo zdravo Zemljo, ki bo podpirala naše preživetje, zdravje in nenazadnje tudi srečo. Zdrav planet ni možnost, temveč nuja.

Trenutno gibanje segrevanja ozračja je še posebej zaskrbljujoče, ker je po večini (več kot 95 %) zelo verjetno rezultat dejavnosti človeka od sredine 20. stoletja naprej, in to s hitrostjo, kakršne ne pomnimo.

 

 

Znanstveni dokazi o segrevanju ozračja so nedvoumni:

  1. Segrevanje ozračja
    Povprečna površinska temperatura planeta se je od konca 19. stoletja zvišala za približno 1,18 °C, kar je predvsem posledica povečanih izpustov CO2 v ozračje. Največji porast temperature se dogaja v zadnjih 40 letih, pri čemer je bilo zadnjih sedem let najtoplejših. Za najtoplejši veljata leti 2016 in 2020.
  2. Segrevanje oceanov
    Večino te toplote so absorbirali oceani. Dokaz za to je, da se je od leta 1969 zgornjih 100 metrov vode v oceanih segrelo za več kot 0,33 °C. Zemlja v oceanih shrani približno 90 % dodatne energije.
  3. Krčenje ledenih plošč
    Masa ledenih plošč Grenlandije in Antarktike se je zmanjšala. Podatki, ki jih je pridobila NASA (Gravity Recovery and Climate Experiment), kažejo, da je Grenlandija med letoma 1993 in 2019 izgubila povprečno 279 milijard ton ledu na leto, Antarktika pa približno 148 milijard ton ledu na leto.
  4. Izginjanje ledenikov
    Ledeniki izginjajo skoraj povsod po svetu – tudi v Alpah, Himalaji, Andih, Skalnem gorovju, na Aljaski in v Afriki.
  5. Tanjšanje snežne odeje
    Satelitska opazovanja razkrivajo, da se je količina spomladanske snežne odeje na severni polobli v zadnjih petih desetletjih zmanjšala in sneg se pričenja taliti bolj zgodaj.
  6. Dvig morske gladine
    Globalna gladina morja se je v zadnjem stoletju dvignila za približno 20 centimetrov. V zadnjih dveh desetletjih je hitrost dvigovanja morske gladine skoraj dvakrat večja kot v prejšnjem stoletju in se vsako leto nekoliko poveča.
  7. Zakisanje oceanov
    Od začetka industrijske revolucije se je kislost oceanov povečala za približno 30 % (7,2 do 10,8 milijarde ton na leto). To je posledica povišane ravni izpustov CO2, ki se z dežjem spira v oceane.
  8. Pogostejši so ekstremni dogodki
    V obdobju 1961–2009 je zaznano naraščanje absolutne maksimalne temperature ter absolutne minimalne temperature, kar kaže na segrevanje podnebja. Narašča tudi število vročih dni, število ledenih dni pa pada. Podatki o največji debelini snežne odeje v nižinah povsod kažejo upadanje. Bolj kakor temperatura so spremenljive padavine (nevihte, toča), ki kažejo na posameznih območjih v Sloveniji različne odklone od dolgoletnih povprečij.
     

Viri:

https://www.earthday.org/toolkit-earth-day-2021-restore-our-earth/
https://climate.nasa.gov/evidence/
http://kazalci.arso.gov.si/sl/content/ekstremni-vremenski-dogodki-1